Si predstavljate, kako pusto bi bilo življenje brez čustev?

Čeprav so “končni proizvod” naših izkušenj oziroma predvsem rezultat notranjih interpretacij le teh, dajejo življenju tisto pravo barvitost ter živost. Včasih na njih visoko letimo, pogosto pa se zaradi njih komajda držimo nad gladino jezera, ki mu pravimo življenje.

Prav je, da lastna “negativna” čustva prepoznamo in si jih dovolimo občutiti v celoti, vendar v teh stanjih ne vztrajajmo predolgo, saj to ne bi bilo “produktivno”. Če čustvo prepoznamo kot glasnika, potem se nanj lahko odzovemo konstruktivno in nekaj spremenimo v svojem življenju.

Kaj nam lahko sporoča določeno čustvo?

 

ŽALOST nam sporoča, da potrebujem JOK.

OSAMLJENOST nam sporoča, da potrebujemo POVEZANOST.

SRAM nam sporoča, da potrebujemo SOČUTJE DO SEBE.

ZAMERA nam sporoča, da moramo ODPUSTITI.

PRAZNINA nas spodbuja, da moramo početi nekaj USTVARJALNEGA.

JEZA nam sporoča, da preverimo svoje MEJE.

ANKSIOZNOST nam sporoča, da moramo biti POGUMNI.

STRES nam sporoča, da naj gremo KORAK ZA KORAKOM.