Ali je ob prepevanju manter potrebno točno poznati njihov pomen?

Ne. Ker mantre so zvočne kode, ki tudi brez poznavanja njihovega pomena vplivajo na naše psiho-fizično stanje.  Uravnovesita se naša leva in desna možganska polovica, deaktivira se simpatično živčevje (le to se aktivira v stresnih situacijah-pospeši dihanje, poveča srčni utrip in pritisk), aktivira se parasimpatično živčevje (spodbuja počitek regeneracijo), upočasni se naš življenjski ritem, dihanje se uravnoteži, sproščajo se hormoni sreče…

Vendar so to “le” znanstvene razlage, ki naj bi zadovoljile naš um. Za samo doživljanje nameč niso potrebne. Če nas boli glava in vzamemo protibolečinsko sredstvo, nam za njegovo delovanje ni potrebno poznati sestavin.  Vseeno deluje… Zato bi morali biti v vsakdanjem življenju bolj pozorni na to, v kakšnem zvočnem okolju se nahajamo.

Preberite še: Kako glasba vpliva na človeka

 

Zvok na nas ves čas učinkuje na štiri glavne načine:

Prvi je fiziološki. Glasen zvok budilke poveča dozo kortizola, našega “boj ali beg” hormona. Zvoki ves čas vplivajo na izločanje hormonov, na naše dihanje, bitje srca ter na naše možganske valove. Vendar to ni le “lastnost”  neprijetnih zvokov. Vzamemo primer zvoka valovanja oceana. Frekvenca teh valov je približno 12 na minuto. Za večino ljudi je to pomirjujoče. 12 vdihov na minuto je tudi približno frekvenca dihanja pri spečem človeku. To močno povezujemo z umirjenim stanjem, stanjem brez stresa.

Drugi vpliv zvoka je psihološki. Glasba je najmočnejša nam poznana oblika zvoka, ki vpliva na naše čustveno stanje. Pogosto se zgodi, da nam določena pesem, ki jo slišimo po radiu, obudi spomin na prvo ljubezen. Glasba pa ni edina oblika zvoka, ki ima vpliv na naša čustva. To lahko “storijo” tudi naravni zvoki. Ptičje petje, na primer, je zvok, ki večino ljudi pomirja. V sto tisoč letih smo se naučili, da smo med ptičjim petjem varni. Zaskrbeti nas mora, ko ptice utihnejo.

Tretji način, kako zvok učinkuje na nas, je kognitivni. Ne moremo razumeti dveh, ki govorita hkrati. Moramo se odločiti, katerega bomo poslušali. Imamo namreč zelo majhno pasovno širino za procesiranje zvoka, zato močen pisarniški hrup zelo zmanjšuje učinkovitost. Če delamo v pisarni odprtega tipa, je naša učinkovitost precej zmanjšana. V pisarnah odprtega smo v primerjavi s tistimi, ki delajo v mirnih prostorih, le tretjino tako učinkoviti.

Četrti način, kako zvok vpliva na nas, je vedenjski. Glede na vse napisano bi težko dejali, da glasba ne vpliva na naše vedenje. Naj navedemo še en primer. Če med vožnjo v naselju, kjer je omejitev 50km/h, poslušamo “tehno glasbo”, bomo težje nadzorovali nogo na stopalki za plin. Najverjetneje bomo prekoračili hitrost. Po drugi strani pa se lahko naša koncentracija ob poslušanju preveč mirne glasbe v avtu zmanjša in zaradi tega lahko “odplavamo” .

To je tudi eden izmed razlogov, zakaj Shamballovci ne priporočamo poslušanje našega zadnjega projekta 108 med vožnjo. Poslušanje namreč lahko vpliva na zbranost.  Za prakticiranje ritmičnega ponavljanja manter si raje izberite miren kotiček, izklopite mobilni telefon ter uživajte na popotovanju v svet manter.

Zakaj na Shamballo? Preberite tukaj.

 

Vir: splet, TED, splošno znanje